Pak choi ali pekinško zelje je le ena izmed zelju sorodnih zeljnic, že od nekdaj znana v kitajski kuhinji, priljubljenost pa si utira po vsem svetu. Verjetno tudi zato, ker je pripravljena zelo hitro. Ima mil okus.
Lahko bi rekli, da je zeljnica pak choi po rasti podobna kitajskemu kapusu, ima le nekoliko lepše liste žličaste oblike. Pecljati del lista, ki je pritrjen na stržen, je bele barve z belimi izrazitimi žilami, zgornji del lista pa se žličasto oblikuje, lahko bi rekli, da list po obliki oponaša drevo listavca. Listi so bleščeči, temno zeleni. Pak choi je zrel pri višini 15 do 20 cm. Nekatere sorte pak choia imajo namesto belih zelene listne žile.
Pak choi je milega okusa. Malce odebeljen stebelni del lista je sočen, neizrazitega okusa, zeleni del pa ima okus po kitajskem zelju, a je mehak in maslen. Po okusu je podoben stebelni zeleni, gorčici. Zato se mlad pak choi odlično obnese v solatah, morda celo namazih, tako samostojno kot skupaj z jajci, pa tudi z ohlajenim krompirjem ali fižolom. List ali dva bosta popestrila vaš sendvič. V krajih, od koder je doma, ga pripravljajo predvsem pri hitrem praženju jedi v voku. Mi pa ga lahko pripravljamo podobno kot blitvo ali špinačo. Soparjen pak choi ima namreč tudi podoben okus.
Pa poglejmo, kaj pak choi skriva v sebi. Kot vsa zelenjava ima malo kalorij, ponaša pa se z veliko vitamina A in C, od mineralov vsebuje kalcij in železo, veliko pa ima zelenega listnega barvila klorofila in vlaknin.
Po okusu se zelo dobro dopolnjuje z ingverjem in česnom, zaveznikoma imunskega sistema, kar posebej izkoriščamo v jesensko-zimskem času. Sezona za pak choi je namreč od oktobra do marca. Tudi v naših krajih ga prezimimo v rastlinjakih.
Verjetno vas večina zeljnice pak choi še ne pozna. Če nam je všeč, ga lahko kupimo več in ga v hladilniku hranimo pet dni. Ob nakupu bodimo pozorni, da so glavice čvrste in da listi niso uveli.
Glavice naj ne bodo prevelike. Najboljši pak choi je velik kot dlan skupaj s prsti. Ko pak choi pripravljamo v kuhinji, stebelni del lista prečno na žile narežemo na ozke trakove, zeleni del lista pa na širše. Če so listi veliki, bodo bolje teknili dušeni, posebej steblasti del lista. Morda je najbolje, če steblasti del dušimo par minut in šele nato dodamo zelene listnate dele, ki jih dušimo pol minute.
In kakšna bi bila slovenska jed s pak choiom? Prerezane glavice podušimo, solimo in zabelimo z na maslu opraženimi drobtinami. Preprosto, hitro in okusno.
Pak choia se je prijelo tudi ime »jesenski beluši«. Beluši zgodaj spomladi, pak choi pozno jeseni, res domiselno pomensko poimenovanje pa še lažje gre z jezika!